Pozdravljeni na spletni strani skofljica.net!
Spletna stran je namenjena objavi zgodovinskih dejstev in drugih zanimivosti iz preteklosti, ki so povezana s krajem Škofljica in bližnjimi vasmi Lanišče, Gumnišče in Zalog. Uvodoma pa na tej prvi strani predstavljamo tudi kratko zgodovino celotne občine. Spletna stran se bo v prihodnje še dopolnjevala, zato bomo veseli tudi vaših predlogov in gradiv, ki so povezana z zgodovino kraja Škofljica in bližnjo okolico.
Kontakt:
Spletna stran je namenjena objavi zgodovinskih dejstev in drugih zanimivosti iz preteklosti, ki so povezana s krajem Škofljica in bližnjimi vasmi Lanišče, Gumnišče in Zalog. Uvodoma pa na tej prvi strani predstavljamo tudi kratko zgodovino celotne občine. Spletna stran se bo v prihodnje še dopolnjevala, zato bomo veseli tudi vaših predlogov in gradiv, ki so povezana z zgodovino kraja Škofljica in bližnjo okolico.
Kontakt:
NOVICE
7. sept 2024 - objavljena zgodovina Gostilne in mesarije Javornik
3.maj 2024 - objavljen zemljiškoknjižni izpis parcel pod Dvorcem Lisičje iz leta 1893
Na voljo knjiga "Z druge strani" s pričevanji o življenju v času vojne na Škofljici je na voljo tudi v elektronski obliki.
7. sept 2024 - objavljena zgodovina Gostilne in mesarije Javornik
3.maj 2024 - objavljen zemljiškoknjižni izpis parcel pod Dvorcem Lisičje iz leta 1893
Na voljo knjiga "Z druge strani" s pričevanji o življenju v času vojne na Škofljici je na voljo tudi v elektronski obliki.
Povzetek zgodovine in kulturne dediščine na področju občine Škofljica
Iz razstave Mestnega muzeja Ljubljana - www.mgml.si
Območje občine Škofljica je bilo poseljeno že v davnini. Prvi znani sledovi so iz mezolitika (srednje kamene dobe - od 11.000 do 7.000 let pr.n.š.), in sicer konice iz kosti in rogovine, ki so jih izkopali na Bregu pri Škofljici in jih danes hranijo v Mestnem muzeju v Ljubljani.
Že v eneolitski (mlajši kameni) dobi so bile v bližini Škofljice (med Škofljico in Igom) kar tri skupine mostišč tedanjih prebivalcev, ki so imeli svoja domovanja na vodi in sicer kolišče ob Resnikovem prekopu (5.000 pr. n.š.), kolišče ob Maharskem prekopu (4.000 let pr.n.š.) in Dežmanova kolišča ob Partovskih kanalih (3.000 pr.n.š.).
Evidentirana arheološka najdišča:
ˇ Ljubljansko barje - najdbe iz vseh arheoloških obdobij od paleolitika do srednjega veka. Med pomembnejše ostaline sodijo prazgodovinska kolišča.
ˇ Lavrica - odkrite so bile številne prazgodovinske površinske najdbe.
ˇ Grmez - naselbinske površinske najdbe iz mezolitskega in eneolitskega obdobja.
ˇ Babna Gorica - odkrite so bile površinske najdbe litične industrije, predvidoma naselbinsko najdišče iz mezolitskega obdobja. Del rimske vinicialne ceste med Babno Gorico in Igom.
ˇ Molnik - prazgodovinsko gradišče s pripadajočimi gomilnimi in planimi grobišči iz obdobja od 8. do 4. stol. pr.n.š.
ˇ Lanišče - odkrite so bile drobne antične najdbe ter rimski nagrobnik. Vidna je trasa rimske ceste, ki je široka približno 6 m.
ˇ Breg - trdinska prazgodovinska postaja, ki izvira iz mezolitika, neolitika in eneolitika. Med najdbami je najštevilčnejša litična industrija.
ˇ Pijava Gorica - najdbe litične industrije kažejo na obstoj mezolitske trdinske postaje ali naselbine.
ˇ Gradišče nad Pijavo Gorico - veliko starejše-železno-dobno gradišče z več obrambnimi nasipi, jarki in terasami. Dokumentiranih je okoli 40 gomil in plano grobišče.
ˇ Klada - halštatsko gomilno grobišče pripada prazgodovinski naselbini na Golem. Antično grobišče je deloma odkrito.
ˇ Vrh nad Želimljami - pri cerkvi sv. Petra leži starejše-železno-dobno gradišče z vidnimi obrambnimi terasami in nasipi. Odkrite so bile drobne starejše-železno-dobne najdbe. Mimo je vodila rimska cesta.
Že v eneolitski (mlajši kameni) dobi so bile v bližini Škofljice (med Škofljico in Igom) kar tri skupine mostišč tedanjih prebivalcev, ki so imeli svoja domovanja na vodi in sicer kolišče ob Resnikovem prekopu (5.000 pr. n.š.), kolišče ob Maharskem prekopu (4.000 let pr.n.š.) in Dežmanova kolišča ob Partovskih kanalih (3.000 pr.n.š.).
Evidentirana arheološka najdišča:
ˇ Ljubljansko barje - najdbe iz vseh arheoloških obdobij od paleolitika do srednjega veka. Med pomembnejše ostaline sodijo prazgodovinska kolišča.
ˇ Lavrica - odkrite so bile številne prazgodovinske površinske najdbe.
ˇ Grmez - naselbinske površinske najdbe iz mezolitskega in eneolitskega obdobja.
ˇ Babna Gorica - odkrite so bile površinske najdbe litične industrije, predvidoma naselbinsko najdišče iz mezolitskega obdobja. Del rimske vinicialne ceste med Babno Gorico in Igom.
ˇ Molnik - prazgodovinsko gradišče s pripadajočimi gomilnimi in planimi grobišči iz obdobja od 8. do 4. stol. pr.n.š.
ˇ Lanišče - odkrite so bile drobne antične najdbe ter rimski nagrobnik. Vidna je trasa rimske ceste, ki je široka približno 6 m.
ˇ Breg - trdinska prazgodovinska postaja, ki izvira iz mezolitika, neolitika in eneolitika. Med najdbami je najštevilčnejša litična industrija.
ˇ Pijava Gorica - najdbe litične industrije kažejo na obstoj mezolitske trdinske postaje ali naselbine.
ˇ Gradišče nad Pijavo Gorico - veliko starejše-železno-dobno gradišče z več obrambnimi nasipi, jarki in terasami. Dokumentiranih je okoli 40 gomil in plano grobišče.
ˇ Klada - halštatsko gomilno grobišče pripada prazgodovinski naselbini na Golem. Antično grobišče je deloma odkrito.
ˇ Vrh nad Želimljami - pri cerkvi sv. Petra leži starejše-železno-dobno gradišče z vidnimi obrambnimi terasami in nasipi. Odkrite so bile drobne starejše-železno-dobne najdbe. Mimo je vodila rimska cesta.
Žegnani studenec na Škofljici - Dom in svet 1907
Kulturna dediščina
Za kulturni spomenik državnega pomena sta razglašeni cerkev sv. Simona in Jude Tadeja na Pijavi Gorici, hiša Želimlje 9 in Grad Lisičje.
Za nekatere stavbe so pripravljeni predlogi za razglasitev spomenikov lokalnega pomena: Želimlje - graščina Namršelj, Škofljica - domačija pri Špančku, Orle - domačija Orle 11, Srednja vas pri Lavrici - domačija Srednjevaška 85, Škofljica - domačija Šmarska 28, Glinek - domačija Glinek 7, Pijava Gorica - hiša Pijava Gorica 11 in Vrh nad Želimljami - gospodarsko poslopje severno od hiše Vrh 9.
Cerkve
GRADIŠČE - podružna cerkev sv. Primoža in Felicijana
Prvič je omenjena v vizitaciji leta 1632, je pa bistveno starejša, saj je imela tedaj še romansko polkrožno apsido in nad ladijsko zahodno fasado še odprte mediteranske line za dva zvonova. V 17. stoletju so jo barokizirali. Oltar je le eden, posvečen mučencema sv. Primožu in Felicijanu in je iz 19. stoletja. Sem je bil prinesen iz stare želimeljske cerkve. V zvoniku visi zvon iz leta 1767.
GUMNIŠČE - podružna cerkev sv. Duha
Cerkev se prvič omenja leta 1526 v popisu kranjskih cerkvenih dragocenosti. Današnja zgradba ima povsem baročen videz, vendar je v zidovju ohranila celoten obod srednjeveške, ravno krite predhodnice, kar kažejo pod beležem v prezbiteriju ostanki poslikav "hrvaških" slikarjev z začetka 16. stoletja. Pod zvonikom pa se je ohranila freska sv. Katarine, delo furlanskih slikarjev iz okoli 1400.
Cerkev ima tri oltarje. Glavni je posvečen Marijinemu kronanju in je izredno kakovostno delo iz leta 1686 (pripisan Jerneju Plumbergerju). Južni oltar je posvečen sv. Trem kraljem, severni pa lurški Materi Božji.
Na južni in zahodni fasadi zvonika sta vzidana dva skledasta sklepnika iz starega gotskega oboka.
LANIŠČE - podružna cerkev sv. Uršule
Kraj je prvič omenjen v pisnih virih 29. oktobra 1228, cerkev pa leta 1526. Najstarejši dokument o njej nam posredujejo freske na severni steni gotsko obokanega prezbiterija, ki jih slogovno datiramo v 20. leta 15. stoletja. Na severni steni ladje so naslikane zanimive freske iz 30 let 16. stoletja. Na freski Uršuline smrti je prvič v Sloveniji narisana pokrajina.
Prejšnji oltarji so odstranjeni, sedaj je v cerkvi le menza, obrnjena proti ljudstvu. Desno na podstavku stoji lesen kip sv. Uršule iz prejšnjega oltarja.
PIJAVA GORICA - podružna cerkev sv. Simona in Jude Tadeja
Kraj se prvič omenja leta 1356, cerkev pa leta 1619. Njeni zametki segajo v prvo polovico 15. stoletja. Ladjo so v baročni dobi obokali, tako da je gotski ostal samo prezbiterij, ki je rebrasto obokan. V njem so odkrili poznogotske freske, delo slikarja Janeza Ljubljanskega iz leta 1456.
Glavni oltar je baročen, izdelan je bil leta 1775. V glavni niši sta kipa sv. Simona in Jude Tadeja, na straneh od leve proti desni pa najprej eden od evangelistov, nato sv. Jernej, sv. Janez Krstnik in sv. Lovrenc.
Leta 1976 je cerkev dobila nov kamnit oltar, obrnjen proti ljudstvu, delo arhitektov Jožeta Kušarja in Jožeta Bregarja.
Cerkev je razglašena za kulturni spomenik.
ŠKOFLJICA - župnijska cerkev sv. Cirila in Metoda.
Zgrajena je bila 1986 leta po načrtih arhitekta Franceta Kvaternika.
Križev pot na južni steni je delo kiparja Staneta Jarma, kipa sv. Cirila in Metoda pa sta delo akademskega kiparja Černeta. Na koru visi slika bl. Antona Marina Slomška, ki jo je naslikal akademski slikar Lojze Perko. Marijin kip v cerkvi je iz kapelice pri Žegnanem studencu.
Barvna okna v kapeli so delo slikarke Veselke Šorli Puc. Poleg tabernaklja stoji lesen polihromiran Marijin kip. Sliko zadnje večerje je naslikal akademski slikar Krištof Zupet iz Ljubljane.
VRH NAD ŽELIMLJAMI - podružna cerkev sv. Petra
Cerkev stoji na vrhu Zakope (580 m). V pisnih virih je prvič omenjena leta 1632. Gotska podružnična cerkev je iz 14. ali 15. stoletja. Prezbiterij in slavoločno steno prekrivajo zanimive freske iz časa okrog 1450 in so sorodne onim v Šilentaboru na Primorskem.
Celotna cerkvena oprema je pogorela v požaru med drugo svetovno vojno, ohranil se je le gotski krilni oltarček Matere Božje. Nedavno je cerkev dobila nov oltarni kip sv. Petra.
ŽELIMLJE - župnijska cerkev sv. Vida
Vas se prvič omenja leta 1300, cerkev pa v vizitaciji leta 1632. Sedanja župnijska cerkev sv. Vida je bila zgrajena l. 1886. Zidana je v neoromanskem slogu, načrte zanjo pa je izdelal F. Faleschini. Ima tri oltarje: glavni oltar je posvečen sv. Vidu, levi stranski oltar Materi Božji, desni pa sv. Jožefu. Kipi na stranskih oltarjih izvirajo po vsej verjetnosti še iz stare želimeljske cerkve.
V zvoniku visi med drugimi tudi Samassov zvon iz leta 1818.
Ogleda vredno je tudi precejšnje število križev in kapelic, npr. kapelica Matere Božje na Lavrici, kapelica v Hrastariji pod Debelim vrhom, kapelica Matere božje v Lanišču, Glinška kapelica, kapelica Matere Božje na Gumnišču, kapelica na Pijavi Gorici, kapelica Matere božje na Brezjah, kapelica Srca Jezusovega in kapelica sv. Vida v Želimljah.
Gradovi
Lisičje
Dvorec Lisičje (Gayerau, Geyerau) v istoimenskem zaselku nad Laniščem pri Škofljici je v prvi polovici 16. stoletja sezidal Pankracij pl. Baričevec. Tvorijo ga trije trakti v obliki črke "U", ki jih na dvoriščni strani obtekajo pritlične in nadstropne arkade, na severni strani gradu pa je prizidana kapela. Včasih je bila v njem bogata knjižnica in zbirka starin, grajska kapela pa je bila lepo poslikana. Ohranjen je lep kamnit polkrožno zaključen portal. Do nedavnega je bil v njem državni arhiv.
Namršelj
V 15. stoletju so Auerspergi pozidali v Želimljah lovski dvorec Namršelj (Hammerstill), večje enonadstropno poslopje s strmo dvokapno streho, bolj podobno pristavi kot gradiču. Predelano enonadstropno poslopje z vhodnim stolpastim prizidkom je sedaj v privatni lasti.
Med kulturno dediščino štejemo tudi okrog 130 lesenih toplarjev, ki so evidentirani v občini. Med njimi je najbolj imeniten Robežnikov toplar na Škofljici, ki je največji daleč naokrog.
Pomembni možje
Janez Nepomuk Primic - prizadeven kulturni delavec in preporoditelj
Rodil se je 23. aprila 1785 leta v Zalogu pri Škofljici ter tam tudi umrl 3. februarja leta 1823. Bil je profesor in pobudnik ustanovitve stolice slovenskega jezika na graškem liceju, ustanovitelj jezikovno literarnega Slovenskega društva z narodno-preporodnimi cilji in pisec številnih šolskih del.
Fran Saleški Finžgar
Župnikoval je v Želimljah v letih od 1902 do 1908 in je bil najbolj zaslužen, da so v tem kraju leta 1903 dobili prvo redno šolo. Tu je napisal svoj najbolj znameniti roman Pod svobodnim soncem. V času Finžgarjevega bivanja se je v kraju odvijalo bogato kulturno življenje, saj je prijateljeval z mnogimi znanimi osebnostmi.
Danes tradicijo šolanja v tem kraju nadaljuje salezijanska gimnazija Želimlje.
Zbral in uredil: Stane Kočar
Za kulturni spomenik državnega pomena sta razglašeni cerkev sv. Simona in Jude Tadeja na Pijavi Gorici, hiša Želimlje 9 in Grad Lisičje.
Za nekatere stavbe so pripravljeni predlogi za razglasitev spomenikov lokalnega pomena: Želimlje - graščina Namršelj, Škofljica - domačija pri Špančku, Orle - domačija Orle 11, Srednja vas pri Lavrici - domačija Srednjevaška 85, Škofljica - domačija Šmarska 28, Glinek - domačija Glinek 7, Pijava Gorica - hiša Pijava Gorica 11 in Vrh nad Želimljami - gospodarsko poslopje severno od hiše Vrh 9.
Cerkve
GRADIŠČE - podružna cerkev sv. Primoža in Felicijana
Prvič je omenjena v vizitaciji leta 1632, je pa bistveno starejša, saj je imela tedaj še romansko polkrožno apsido in nad ladijsko zahodno fasado še odprte mediteranske line za dva zvonova. V 17. stoletju so jo barokizirali. Oltar je le eden, posvečen mučencema sv. Primožu in Felicijanu in je iz 19. stoletja. Sem je bil prinesen iz stare želimeljske cerkve. V zvoniku visi zvon iz leta 1767.
GUMNIŠČE - podružna cerkev sv. Duha
Cerkev se prvič omenja leta 1526 v popisu kranjskih cerkvenih dragocenosti. Današnja zgradba ima povsem baročen videz, vendar je v zidovju ohranila celoten obod srednjeveške, ravno krite predhodnice, kar kažejo pod beležem v prezbiteriju ostanki poslikav "hrvaških" slikarjev z začetka 16. stoletja. Pod zvonikom pa se je ohranila freska sv. Katarine, delo furlanskih slikarjev iz okoli 1400.
Cerkev ima tri oltarje. Glavni je posvečen Marijinemu kronanju in je izredno kakovostno delo iz leta 1686 (pripisan Jerneju Plumbergerju). Južni oltar je posvečen sv. Trem kraljem, severni pa lurški Materi Božji.
Na južni in zahodni fasadi zvonika sta vzidana dva skledasta sklepnika iz starega gotskega oboka.
LANIŠČE - podružna cerkev sv. Uršule
Kraj je prvič omenjen v pisnih virih 29. oktobra 1228, cerkev pa leta 1526. Najstarejši dokument o njej nam posredujejo freske na severni steni gotsko obokanega prezbiterija, ki jih slogovno datiramo v 20. leta 15. stoletja. Na severni steni ladje so naslikane zanimive freske iz 30 let 16. stoletja. Na freski Uršuline smrti je prvič v Sloveniji narisana pokrajina.
Prejšnji oltarji so odstranjeni, sedaj je v cerkvi le menza, obrnjena proti ljudstvu. Desno na podstavku stoji lesen kip sv. Uršule iz prejšnjega oltarja.
PIJAVA GORICA - podružna cerkev sv. Simona in Jude Tadeja
Kraj se prvič omenja leta 1356, cerkev pa leta 1619. Njeni zametki segajo v prvo polovico 15. stoletja. Ladjo so v baročni dobi obokali, tako da je gotski ostal samo prezbiterij, ki je rebrasto obokan. V njem so odkrili poznogotske freske, delo slikarja Janeza Ljubljanskega iz leta 1456.
Glavni oltar je baročen, izdelan je bil leta 1775. V glavni niši sta kipa sv. Simona in Jude Tadeja, na straneh od leve proti desni pa najprej eden od evangelistov, nato sv. Jernej, sv. Janez Krstnik in sv. Lovrenc.
Leta 1976 je cerkev dobila nov kamnit oltar, obrnjen proti ljudstvu, delo arhitektov Jožeta Kušarja in Jožeta Bregarja.
Cerkev je razglašena za kulturni spomenik.
ŠKOFLJICA - župnijska cerkev sv. Cirila in Metoda.
Zgrajena je bila 1986 leta po načrtih arhitekta Franceta Kvaternika.
Križev pot na južni steni je delo kiparja Staneta Jarma, kipa sv. Cirila in Metoda pa sta delo akademskega kiparja Černeta. Na koru visi slika bl. Antona Marina Slomška, ki jo je naslikal akademski slikar Lojze Perko. Marijin kip v cerkvi je iz kapelice pri Žegnanem studencu.
Barvna okna v kapeli so delo slikarke Veselke Šorli Puc. Poleg tabernaklja stoji lesen polihromiran Marijin kip. Sliko zadnje večerje je naslikal akademski slikar Krištof Zupet iz Ljubljane.
VRH NAD ŽELIMLJAMI - podružna cerkev sv. Petra
Cerkev stoji na vrhu Zakope (580 m). V pisnih virih je prvič omenjena leta 1632. Gotska podružnična cerkev je iz 14. ali 15. stoletja. Prezbiterij in slavoločno steno prekrivajo zanimive freske iz časa okrog 1450 in so sorodne onim v Šilentaboru na Primorskem.
Celotna cerkvena oprema je pogorela v požaru med drugo svetovno vojno, ohranil se je le gotski krilni oltarček Matere Božje. Nedavno je cerkev dobila nov oltarni kip sv. Petra.
ŽELIMLJE - župnijska cerkev sv. Vida
Vas se prvič omenja leta 1300, cerkev pa v vizitaciji leta 1632. Sedanja župnijska cerkev sv. Vida je bila zgrajena l. 1886. Zidana je v neoromanskem slogu, načrte zanjo pa je izdelal F. Faleschini. Ima tri oltarje: glavni oltar je posvečen sv. Vidu, levi stranski oltar Materi Božji, desni pa sv. Jožefu. Kipi na stranskih oltarjih izvirajo po vsej verjetnosti še iz stare želimeljske cerkve.
V zvoniku visi med drugimi tudi Samassov zvon iz leta 1818.
Ogleda vredno je tudi precejšnje število križev in kapelic, npr. kapelica Matere Božje na Lavrici, kapelica v Hrastariji pod Debelim vrhom, kapelica Matere božje v Lanišču, Glinška kapelica, kapelica Matere Božje na Gumnišču, kapelica na Pijavi Gorici, kapelica Matere božje na Brezjah, kapelica Srca Jezusovega in kapelica sv. Vida v Želimljah.
Gradovi
Lisičje
Dvorec Lisičje (Gayerau, Geyerau) v istoimenskem zaselku nad Laniščem pri Škofljici je v prvi polovici 16. stoletja sezidal Pankracij pl. Baričevec. Tvorijo ga trije trakti v obliki črke "U", ki jih na dvoriščni strani obtekajo pritlične in nadstropne arkade, na severni strani gradu pa je prizidana kapela. Včasih je bila v njem bogata knjižnica in zbirka starin, grajska kapela pa je bila lepo poslikana. Ohranjen je lep kamnit polkrožno zaključen portal. Do nedavnega je bil v njem državni arhiv.
Namršelj
V 15. stoletju so Auerspergi pozidali v Želimljah lovski dvorec Namršelj (Hammerstill), večje enonadstropno poslopje s strmo dvokapno streho, bolj podobno pristavi kot gradiču. Predelano enonadstropno poslopje z vhodnim stolpastim prizidkom je sedaj v privatni lasti.
Med kulturno dediščino štejemo tudi okrog 130 lesenih toplarjev, ki so evidentirani v občini. Med njimi je najbolj imeniten Robežnikov toplar na Škofljici, ki je največji daleč naokrog.
Pomembni možje
Janez Nepomuk Primic - prizadeven kulturni delavec in preporoditelj
Rodil se je 23. aprila 1785 leta v Zalogu pri Škofljici ter tam tudi umrl 3. februarja leta 1823. Bil je profesor in pobudnik ustanovitve stolice slovenskega jezika na graškem liceju, ustanovitelj jezikovno literarnega Slovenskega društva z narodno-preporodnimi cilji in pisec številnih šolskih del.
Fran Saleški Finžgar
Župnikoval je v Želimljah v letih od 1902 do 1908 in je bil najbolj zaslužen, da so v tem kraju leta 1903 dobili prvo redno šolo. Tu je napisal svoj najbolj znameniti roman Pod svobodnim soncem. V času Finžgarjevega bivanja se je v kraju odvijalo bogato kulturno življenje, saj je prijateljeval z mnogimi znanimi osebnostmi.
Danes tradicijo šolanja v tem kraju nadaljuje salezijanska gimnazija Želimlje.
Zbral in uredil: Stane Kočar
